Naprej Nazaj Kazalo

2. Uvod

Kaj to je in kaj ni

DNS (Domain Name System) preslikuje imena računalnikov v številke IP, ki jih imajo vsi računalniki v internetu. Preslikuje imena v naslove, naslove v imena in še nekaj drugih stvari. Ta HOWTO opisuje, kako ustvariti tak preslikovalni imenik v sistemu Unix z nekaterimi značilnostmi Linuxa.

Preslikava je preprosta povezava med dvema rečema, v tem primeru med imenom računalnika, na primer ftp.linux.org, in njegovo številko IP (oz. naslovom) 199.249.150.4. DNS zmore tudi obratne preslikave, iz številke IP v ime računalnika; temu se reče angleško "reverse mapping".

DNS je za nepoučene (vas ;-) eno bolj nejasnih področij upravljanja omrežij. Na srečo pa ni tako zelo zapleten. Ta HOWTO poskuša pojasniti nekatere stvari. Opisuje, kako postaviti preprost imenski strežnik DNS. Začeli bomo s predpomnilnim imenskim strežnikom in prešli na postavitev primarnega strežnika DNS. Kar zadeva bolj zapletene postavitve, si lahko ogledate poglavje Vprašanja in odgovori. Če niso opisane tam, boste morali prebrati nekaj prave dokumentacije. Kaj sestavlja pravo dokumentacijo, sem navedel v poglavju Zadnje poglavje.

Preden začnete, naj bo vaš računalnik nastavljen tako, da se lahko telnetate vanj in iz njega ter uspešno izvajate različne povezave v omrežje. Še posebej pomembno je, da lahko izvedete ukaz telnet 127.0.0.1 in dobite svoj računalnik (preizkusite zdaj!). Za začetek potrebujete tudi ustrezno nastavljene datoteke /etc/nsswitch.conf, /etc/resolv.conf in /etc/hosts, ker njihovih funkcij tu ne bom razlagal. Če računalnika še nimate ustrezno nastavljenega, si oglejte Networking-HOWTO in/ali Networking-Overview-HOWTO, kjer je razloženo, kako se vse to vzpostavi. Preberite si to.

Ko rečem 'vaš računalnik', mislim računalnik, na katerem postavljate DNS, in ne kak drug računalnik, ki sodeluje pri vaših omrežnih podvigih.

Predpostavljam, da niste za takim ali drugačnim požarnim zidom, ki bi preprečeval imenske poizvedbe. Če ste, boste potrebovali posebno konfiguracijo --- poglejte v poglavje Vprašanja in odgovori.

Strežnik za imenske poizvedbe je v Unixu program named. Je del paketa ``BIND'', ki ga vzdržuje The Internet Software Consortium. Named je del večje distribucije Linuxa in je najpogosteje nameščen v sklopu paketa BIND kot /usr/sbin/named.

Če imate named, ga verjetno lahko uporabite; drugače pa lahko prevedeni program dobite z Linuxove strani ftp ali si pretočite zadnjo različico izvirne kode z ftp://ftp.isc.org/isc/bind/src/. Ta HOWTO govori o različici bind 8. Starejša različica tega HOWTO, ki velja za bind 4, je še vedno dosegljiva na http://www.math.uio.no/~janl/DNS/. Če vaš priročnik named (man) govori (na koncu, v razdelku FILES) o named.conf, imate bind 8, če govori o named.boot, pa imate bind 4. Če imate različico 4 in se vam zdi varnost pomembna, bi morali vsekakor nadgraditi na različico 8.

DNS je čez ves internet segajoča zbirka. Pazite, kaj vpišete vanjo. Če boste namreč vanjo vpisovali neumnosti, boste (in to velja tudi za druge) iz nje tudi dobili neumnosti. Vzdržujte svoj DNS urejen in pregleden, da vam bo dobro služil. Naučite se ga uporabljati, upravljati, odpravljati napake in bodite še en v vrsti dobrih upraviteljev, ki skrbijo, da internet zgledno deluje.

Nasvet: Naredite si rezervne kopije vseh datotek, ki jih boste spreminjali - če kaj ne bo delovalo, lahko sistem še vedno vrnete v staro, delujoče stanje.


Naprej Nazaj Kazalo